<abstract xml:lang="sl" xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"><bold>Uvod:</bold> Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje uporabe storitev oskrbe na domu in drugih storitev oskrbe, ki so v domeni skupnosti. V model so vključeni dispozicijski in kontekstualni dejavniki (družinski in skupnostni) ter potreba po storitvah. V prispevku bomo obravnavali skupnostne kontekstualne dejavnike in njihov vpliv na uporabo storitev oskrbe na domu.<bold>Metode:</bold> V prispevku je uporabljena multipla klasifikacijska analiza na ravni občin. Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu glede na 1.000 prebivalcev v občini (oboje 65+). V model je vključenih več kontekstualnih spremenljivk, ki opisujejo značilnosti lokalnih skupnosti (občin) in prebivalcev.<bold>Rezultati:</bold> Kontekstualni dejavniki pojasnjujejo 13% variabilnosti števila uporabnikov oskrbe na domu. Uporabnikov je sorazmerno več v urbanih občinah, občinah z manjšo gostoto prebivalstva, v občinah z večjim deležem študentov in delovno aktivnih prebivalcev. Organizacijski dejavniki (cena storitev za uporabnika in ponudba oskrbe ob popoldnevih, koncih tedna in ob praznikih) nimajo statistično značilnega vpliva na število uporabnikov oskrbe na domu, prav tako ne delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči.<bold>Zaključek:</bold> Raziskava uporabe oskrbe na domu na sekundarnih agregiranih podatkih na ravni občin je dala zanimive, a omejene rezultate. Nepričakovane in statistično neznačilne povezave je mogoče pripisati sorazmerni novosti programa oskrbe na domu. Izpostavljamo tudi nujnost raziskovanja oskrbe na domu na individualni ravni oziroma ravni uporabnikov.</abstract>

Uvod: Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje uporabe storitev oskrbe na domu in drugih storitev oskrbe, ki so v domeni skupnosti. V model so vključeni dispozicijski in kontekstualni dejavniki (družinski in skupnostni) ter potreba po storitvah. V prispevku bomo obravnavali skupnostne kontekstualne dejavnike in njihov vpliv na uporabo storitev oskrbe na domu.Metode: V prispevku je uporabljena multipla klasifikacijska analiza na ravni občin. Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu glede na 1.000 prebivalcev v občini (oboje 65+). V model je vključenih več kontekstualnih spremenljivk, ki opisujejo značilnosti lokalnih skupnosti (občin) in prebivalcev.Rezultati: Kontekstualni dejavniki pojasnjujejo 13% variabilnosti števila uporabnikov oskrbe na domu. Uporabnikov je sorazmerno več v urbanih občinah, občinah z manjšo gostoto prebivalstva, v občinah z večjim deležem študentov in delovno aktivnih prebivalcev. Organizacijski dejavniki (cena storitev za uporabnika in ponudba oskrbe ob popoldnevih, koncih tedna in ob praznikih) nimajo statistično značilnega vpliva na število uporabnikov oskrbe na domu, prav tako ne delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči.Zaključek: Raziskava uporabe oskrbe na domu na sekundarnih agregiranih podatkih na ravni občin je dala zanimive, a omejene rezultate. Nepričakovane in statistično neznačilne povezave je mogoče pripisati sorazmerni novosti programa oskrbe na domu. Izpostavljamo tudi nujnost raziskovanja oskrbe na domu na individualni ravni oziroma ravni uporabnikov.

Contextual factors of home care utilization in Slovenia

Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

Slovenian Journal of Public Health

{"article-title":"Contextual factors of home care utilization in Slovenia"}

Uvod: Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje uporabe storitev oskrbe na domu...

Contextual factors of home care utilization in Slovenia

Data publikacji: 03 kwi 2012

Zakres stron: 120 - 127

DOI: https://doi.org/10.2478/v10152-012-0014-z

Słowa kluczowe
home care, multiple classification analysis, municipalities, health, older people, Andersen's behavioural model

This content is open access.

Contextual factors of home care utilization in Slovenia

Data publikacji: 03 kwi 2012

Zakres stron: 120 - 127

DOI: https://doi.org/10.2478/v10152-012-0014-z

Słowa kluczowehome care, multiple classification analysis, municipalities, health, older people, Andersen's behavioural model

This content is open access.

Słowa kluczowe
home care, multiple classification analysis, municipalities, health, older people, Andersen's behavioural model