<abstract xml:lang="sl" xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"><bold>Izhodišča:</bold> V zadnjih letih je civilna družba že večkrat opozorila na slabo dostopnost primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva v Sloveniji. Ker je primarno reproduktivno zdravstveno varstvo izjemnega pomena za reproduktivno zdravje žensk, smo analizirali razpoložljivost zdravstvenega osebja in dostopnost reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk.<bold>Metode:</bold> Uporabili smo podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o številu in zasedenosti izvajalcev primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva ter podatke o starostni strukturi izvajalcev, ki izhajajo iz Baze podatkov izvajalcev zdravstvene dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja. Podatke o sprejemanju novih pacientk smo pridobili s pomočjo telefonske ankete med izvajalci primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva.<bold>Rezultati:</bold> V Sloveniji je v letu 2010 izvajalo primarno reproduktivno zdravstveno varstvo 137 ginekoloških timov. En tim je pokrival povprečno 4.941 opredeljenih žensk ob povprečni 74,5-odstotni opredeljenosti. Anketiranje je pokazalo, da so nove pacientke sprejemali v 46 izmed 53 zdravstvenih domov, pri 29 izmed 43 anketiranih zasebnikov s koncesijo ter v 12 izmed 14 bolnišnic. Povprečna starost slovenskih ginekologov, ki izvajajo dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva, je bila 52 let.<bold>Zaključek:</bold> V vsaki statistični regiji v Sloveniji je na voljo vsaj nekaj izvajalcev primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva, ki še sprejemajo nove pacientke, pri čemer pa podatki naše ankete kažejo slabšo dostopnost kot podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V zadnjem desetletju lahko zasledimo večji obseg dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva v bolnišnicah na račun dejavnosti v zdravstvenih domovih in pri zasebnikih s koncesijo, kar s stališča dostopnosti za uporabnice ni najbolj ugodno. V Sloveniji moramo zato skrbno načrtovati mrežo primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva in zagotoviti čim večjo razpršenost ginekoloških timov po državi, tako da bo vsem ženskam omogočena dobra dostopnost dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva.</abstract>

Izhodišča: V zadnjih letih je civilna družba že večkrat opozorila na slabo dostopnost primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva v Sloveniji. Ker je primarno reproduktivno zdravstveno varstvo izjemnega pomena za reproduktivno zdravje žensk, smo analizirali razpoložljivost zdravstvenega osebja in dostopnost reproduktivnega zdravstvenega varstva žensk.Metode: Uporabili smo podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o številu in zasedenosti izvajalcev primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva ter podatke o starostni strukturi izvajalcev, ki izhajajo iz Baze podatkov izvajalcev zdravstvene dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja. Podatke o sprejemanju novih pacientk smo pridobili s pomočjo telefonske ankete med izvajalci primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva.Rezultati: V Sloveniji je v letu 2010 izvajalo primarno reproduktivno zdravstveno varstvo 137 ginekoloških timov. En tim je pokrival povprečno 4.941 opredeljenih žensk ob povprečni 74,5-odstotni opredeljenosti. Anketiranje je pokazalo, da so nove pacientke sprejemali v 46 izmed 53 zdravstvenih domov, pri 29 izmed 43 anketiranih zasebnikov s koncesijo ter v 12 izmed 14 bolnišnic. Povprečna starost slovenskih ginekologov, ki izvajajo dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva, je bila 52 let.Zaključek: V vsaki statistični regiji v Sloveniji je na voljo vsaj nekaj izvajalcev primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva, ki še sprejemajo nove pacientke, pri čemer pa podatki naše ankete kažejo slabšo dostopnost kot podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V zadnjem desetletju lahko zasledimo večji obseg dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva v bolnišnicah na račun dejavnosti v zdravstvenih domovih in pri zasebnikih s koncesijo, kar s stališča dostopnosti za uporabnice ni najbolj ugodno. V Sloveniji moramo zato skrbno načrtovati mrežo primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva in zagotoviti čim večjo razpršenost ginekoloških timov po državi, tako da bo vsem ženskam omogočena dobra dostopnost dejavnosti primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva.

Accessibility and providers of primary women's reproductive health care in Slovenia in 2010

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

Slovenian Journal of Public Health

Izhodišča: V zadnjih letih je civilna družba že večkrat opozorila na slabo dostopnost primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva v Sloveniji. Ker je...

Accessibility and providers of primary women's reproductive health care in Slovenia in 2010

Data publikacji: 12 paź 2011

Zakres stron: 239 - 248

DOI: https://doi.org/10.2478/v10152-011-0003-7

Słowa kluczowe
primary health care, reproductive medicine, health services accessibility, health care surveys, data interpretation, statistical, Slovenia, public health

This content is open access.

Accessibility and providers of primary women's reproductive health care in Slovenia in 2010

Data publikacji: 12 paź 2011

Zakres stron: 239 - 248

DOI: https://doi.org/10.2478/v10152-011-0003-7

Słowa kluczoweprimary health care, reproductive medicine, health services accessibility, health care surveys, data interpretation, statistical, Slovenia, public health

This content is open access.

Słowa kluczowe
primary health care, reproductive medicine, health services accessibility, health care surveys, data interpretation, statistical, Slovenia, public health