Mortality, cancer incidence, and disability among professional drivers in Slovenia

Podatki o splošni in specifični umrljivosti poklicnih voznikov so nekonsistentni. Večina raziskav poroča o nižji splošni in višji specifični umrljivosti poklicnih voznikov. Kot najpogostejša vzroka višje specifične umrljivosti poklicnih voznikov se omenjajo maligne bolezni in bolezni obtočil. Med malignimi boleznimi so najpogostejši malignomi dihal, sečil in prebavil, kar se povezuje tudi z izpostavljenostjo dizelskim plinom, ki so dokazani karcinogeni. Namen naše retrospektivne kohortne študije je bil pridobiti boljši vpogled v umrljivost, incidenco raka in delovno invalidnost poklicnih voznikov. V kohorto smo vključili 8231 moških voznikov, ki so bili v obdobju od 1997 do 2016 vključeni v poklicno zavarovanje. Uporabili smo indirektno standardizacijo in izračunali standardizirano razmerje umrljivosti (SMR), standardizirano proporcionalno razmerje umrljivosti (SPMR), standardizirano razmerje incidence raka (SIR) in standardizirano razmerje invalidnosti (SDR). Splošna umrljivost moških poklicnih voznikov je bila pomembno nižja kot pri splošni delovno aktivni populaciji (SMR=0,49; 95 % IZ=0,44–0,55). Pri izračunu SPMR se je tveganje za umrljivost zaradi vseh vzrokov zvišalo na 1 (SPMR=1,00; 95 % CI=0,89–1,12), za umrljivost, zaradi malignih bolezni na 1,13 (95 % CI=0,94–1,35) in zaradi poškodb na 1,25 (95 % IZ=0,97–1,59). Incidenca raka je bila v skupini poklicnih voznikov nižja kot pri delovno aktivni populaciji za vse in specifične vrste raka (SIR=0,66; 95 % IZ=0,59–0,72), vključno s pljučnim rakom (SIR=0,56; 95 % IZ=0,41–0,73). Tudi splošna in specifična delovna invalidnost je v skupini poklicnih voznikov nižja kot pri delovno aktivni populaciji. Na rezultate bi lahko vplival učinek zdravega delavca.