<abstract xml:lang="sl" xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"><p>Meja med zdravjem in boleznijo je pogojena s kompleksnim ravnotežjem dveh elementov, genetike na eni strani in načinom življenja na drugi. Nutrigenomika je pristop, s katerim lahko prehranjevanje prilagodimo posamezniku, oziroma posamezniku priporočimo posamezna živila glede na njegov genetski ustroj. Namen preglednega članka je predstaviti posamezne interakcije in povezave med genskimi polimorfizmi in sestavinami hrane ter povečanim tveganjem za razvoj tako bolezni srca in ožilja kot rakavih obolenj. Poznamo namreč kar nekaj bioaktivnih sestavin v hrani, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo tako na potek ateroskleroze, kot tudi na pojav rakavega obolenja.</p><p>Moramo pa se zavedati, da čas individualizirane prehrane še ni napočil, potrebne so številne ponovitve obetajočih rezultatov na različnih populacijah. Preiti moramo tudi iz osnovnega, enostavnega eksperimenta (ena sestavina hrane, enojni nukleotidni polimorfizem, dejavnik tveganja) na resnične razmere, ki vključujejo medsebojno vplivanje številnih genov, sestavin hrane in dejavnikov tveganja. Če povzamemo, potrebne so večje populacijske in dobro standardizirane študije.</p></abstract>

Meja med zdravjem in boleznijo je pogojena s kompleksnim ravnotežjem dveh elementov, genetike na eni strani in načinom življenja na drugi. Nutrigenomika je pristop, s katerim lahko prehranjevanje prilagodimo posamezniku, oziroma posamezniku priporočimo posamezna živila glede na njegov genetski ustroj. Namen preglednega članka je predstaviti posamezne interakcije in povezave med genskimi polimorfizmi in sestavinami hrane ter povečanim tveganjem za razvoj tako bolezni srca in ožilja kot rakavih obolenj. Poznamo namreč kar nekaj bioaktivnih sestavin v hrani, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo tako na potek ateroskleroze, kot tudi na pojav rakavega obolenja.Moramo pa se zavedati, da čas individualizirane prehrane še ni napočil, potrebne so številne ponovitve obetajočih rezultatov na različnih populacijah. Preiti moramo tudi iz osnovnega, enostavnega eksperimenta (ena sestavina hrane, enojni nukleotidni polimorfizem, dejavnik tveganja) na resnične razmere, ki vključujejo medsebojno vplivanje številnih genov, sestavin hrane in dejavnikov tveganja. Če povzamemo, potrebne so večje populacijske in dobro standardizirane študije.

Nutrigenomics: interaction between certain genetic polymorphisms and a diet

Visoka šola za zdravstvo Izola, Univerza na Primorskem, Polje 42, 6310 Izola

Slovenian Journal of Public Health

{"article-title":"Nutrigenomics: interaction between certain genetic polymorphisms and a diet"}

Meja med zdravjem in boleznijo je pogojena s kompleksnim ravnotežjem dveh elementov, genetike na eni strani in načinom življenja na drugi. Nutrigenomika je...

Nutrigenomics: interaction between certain genetic polymorphisms and a diet

Publié en ligne: 12 août 2010

Pages: 132 - 144

DOI: https://doi.org/10.2478/v10152-010-0014-9

Mots clés
nutrigenomics, cardiovascular disease, cancer, polyunsaturated fatty acids, food frequency questionnaire

This content is open access.

Nutrigenomics: interaction between certain genetic polymorphisms and a diet

Publié en ligne: 12 août 2010

Pages: 132 - 144

DOI: https://doi.org/10.2478/v10152-010-0014-9

Mots clésnutrigenomics, cardiovascular disease, cancer, polyunsaturated fatty acids, food frequency questionnaire

This content is open access.

Mots clés
nutrigenomics, cardiovascular disease, cancer, polyunsaturated fatty acids, food frequency questionnaire