[
Anderson, B., 1998. Zamišljene skupnosti. O izvoru in širjenju nacionalizma. Studia humanitatis, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Borovnik, S., (2020). Slovenska književnost v srednjeevropskem prostoru in položaj drugega. Slavia Centralis 13 (2), 134–148.
]Search in Google Scholar
[
Busch, B., 2008. Slovenščina na Koroškem: jezik manjšine, a ne le to. V M. Košuta (ur.) Slovenščina med kulturami. Slavistično društvo Slovenije, Celovec, 55–63.
]Search in Google Scholar
[
Debeljak Johnson, E., 2013. Bi se zrušilo nebo, če bi kresnika dobila Maja Haderlap? Kdo sme biti slovenski pisatelj? AirBeletrina, 15. oktober 2013, http://www.airbeletrina.si/clanek/bi-se-zrusilo-nebo-ce-bi-kresnika-dobila-maja-haderlap-kdo-sme-biti-slovenski-pisatelj (dostop 18 11. 2021).
]Search in Google Scholar
[
Debeljak, A., 2004. Evropa brez Evropejcev. Sophia, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Dimkovska, L., 2008. Položaj literarnega dela priseljencev v Sloveniji. V J. Žitnik Serafin Večkulturna Slovenija: položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Založba ZRC, Ljubljana, 75–108.
]Search in Google Scholar
[
Dimkovska, L. (ur.), 2014. Iz jezika v jezik: antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Dimkovska, L., 2020. Književnost priseljenskih avtoric in avtorjev v kontekstu slovenske književnosti in kulture. V A. Koron & A. Leben (ur.) Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Založba ZRC, Ljubljana, 179–188.
]Search in Google Scholar
[
Dobnik, I., 2016. Dolgo odhajanje. Poetikon 12 (69/70), 196–197.
]Search in Google Scholar
[
Dolinar, D. & Juvan, M. (ur.), 2003. Kako pisati literarno zgodovino danes? Razprave. Založba ZRC, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Dović, M., 2007. Slovenski pisatelj: razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Založba ZRC, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Dović, M., 2016. Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Fidermuc, K., 2018. Logopedov je premalo, zato nastajajo vrste. Delo, 2. marca 2018, https://www.delo.si/nedelo/logopedov-je-premalo-zato-nastajajo-vrste.html (dostop 10. 3. 2020).
]Search in Google Scholar
[
Fischer, M., 2016. Lydia Mischkulnig: Lust an der Irritation. Kleine Zeitung, 25. oktober 2016, https://www.kleinezeitung.at/kultur/buecher/5107815/Interview_Lydia-Mischkulnig_Lust-an-der-Irritation (dostop 10. 3. 2021).
]Search in Google Scholar
[
Gabrič, A., 2017. Med slovenstvom in svetovljanstvom. V B. Orel (ur.) Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 25–42.
]Search in Google Scholar
[
Gmunder, S., 2018. Autor Florjan Lipus: Slowenisch ist Osterreich zumutbar, https://derstandard.at/2000090533738/Autor-Florjan-LipusSlowenisch-ist-Oesterreich-zumutbar (dostop 10. 2. 2021).
]Search in Google Scholar
[
Gotthardt, V., 2020. V trenutku izgubiš vero in besedo: Rezka Kanzian bo v kratkem predstavila dvojezično pesniško zbirko “Angst/Strah”. Nedelja, 5. marca 2020, https://www.kathkirche-kaernten.at/dioezese/detail/C2646/v-trenutku-izgubish-vero-v-besedo (dostop 20. 3. 2020).
]Search in Google Scholar
[
Haderlap, M., 1996. Von den Muhen des Verschwindens: Die slowenische Literatur in Karnten. Informationen zur Deutschdidaktik 20 (3), 16–28.
]Search in Google Scholar
[
Hladnik, M., 2013. Slovenska literarna zgodovina danes. Slavistična revija 61 (1), 315–327.
]Search in Google Scholar
[
Hladnik, M., 2016. Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino. V A. Zupan Sosič (ur.) Drugačnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 46–53.
]Search in Google Scholar
[
Hladnik, M., 2020. Kvantitativna literarna veda in interpretacija. Umjetnost riječi 64 (3/4), 285–300.
]Search in Google Scholar
[
Josipovič, D., 2014. Avtohtonost, etničnost, narodnost in definicija narodne manjšine. V V. Kržišnik-Bukić & D. Josipovič (ur.) Zgodovinski, politološki, pravni in kulturološki okvir za definicijo narodne manjšine v Republiki Sloveniji. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 9–34.
]Search in Google Scholar
[
Jung, J., 2017. Peinliche Affare rund um Osterreichischen Staatspreis: Wie slowenischsprachigem Autor eine verdiente Wurdigung versagt wurde. Die Presse, 3. januar 2017, http://diepresse.com/home/meinung/gastkommentar/5149018/Peinliche-Affaere-rund-um-Oesterreichischen-Staatspreis (dostop 10. 2. 2021).
]Search in Google Scholar
[
Juvan, M., 2012. Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Juvan, M., 2020. Enojezičnost in večjezičnost literarnih sistemov. V A. Koron & A. Leben (ur.) Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Založba ZRC, Ljubljana, 27–42.
]Search in Google Scholar
[
Kleindienst, K. (ur.), 2017. O slovenski književnosti v Italiji in Avstriji. Slovenska matica, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Kohl, F. O., 2018. Nemški prevodi Lipuševih del ob in po Tjažu v luči konsekracije. Primerjalna književnost 41 (3), 17–35.
]Search in Google Scholar
[
Kohl, F. O., Kostler, E., Leben, A. & Srienc, D., 2021. Uberregional, mehrsprachig, vernetzt: Die Literatur der Karntner SlowenInnen im Wandel. Praesens, Wien.
]Search in Google Scholar
[
Komac, M., 2003. Varstvo “novih” narodnih skupnosti v Sloveniji. Treatises and Documents, Journal of Ethnic Studies /Razprave in gradivo, Revija za narodnostna vprašanja 43, 6–33.
]Search in Google Scholar
[
Koron, A. & Leben, A. (ur.), 2020. Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Založba ZRC, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Kosi, J., 2013. Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja. Sophia, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
[
Kosi, J. & Stergar, R., 2016. Kdaj so nastali “lubi Slovenci”? O identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda. Zgodovinski časopis 70 (3/4), 458–488.
]Search in Google Scholar
[
Košuta, M., 2020. O literarnem dvojezičju slovenskih piscev v Italiji. V A. Koron & A. Leben (ur.) Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu. Založba ZRC, Ljubljana, 189–203.
]Search in Google Scholar
[
Kozin, T., 2008. “Po naravi sem sezonsko družabno bitje z dolgimi fazami osame”: pogovor s Cvetko Lipuš. Literatura 20 (210), 88–105.
]Search in Google Scholar
[
Kostler, E., 2020. Kraji memorije koroških Slovencev in njihov pomen za slovensko-nemško literarno interakcijo. V M. Šekli & L. Rezoničnik (ur.) Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 83–91.
]Search in Google Scholar
[
Kravos, M. & Hafner, F., 2015. Na pesniškem tandemu – Marko Kravos in Fabjan Hafner [Video], 22. oktober 2015, https://www.youtube.com/watch?v=E1DowAPhmnI (dostop 2. 3. 2021).
]Search in Google Scholar
[
Kriegleder, W., 2011. Eine kurze Geschichte der Literatur in Osterreich: Menschen – Bucher –Institutionen. Praesens, Wien.
]Search in Google Scholar
[
Kržišnik-Bukić, V., 2007. Terminološke dileme ob vsebinski aplikaciji atributov narodni in nacionalni v povezavi s sintagmo slovenska identiteta. Anthropos 39 (3/4), 205–221.
]Search in Google Scholar
[
Kržišnik-Bukić, V., 2008. Narodnomanjšinsko vprašanje v Sloveniji po razpadu Jugoslavije: o družbeni upravičenosti vprašanja statusa narodnih manjšin Albancem, Bošnjakom, Črnogorcem, Hrvatom, Makedoncem in Srbom v Republiki Sloveniji s predlogi za urejanje njihovega narodnomanjšinskega položaja. Treatises and Documents, Journal of Ethnic Studies /Razprave in gradivo, Revija za narodnostna vprašanja 56/57, 120–156.
]Search in Google Scholar
[
Kržišnik-Bukić, V., 2017. Ustavnostatusni položaj kot družbenosistemski ločevalni kriterij v vrednotenju (manjšinskih) narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji. V M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.) Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič. Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, Maribor, 169–188.
]Search in Google Scholar
[
Lesničar-Pučko, T., 2011. Zdaj sem vse: slovenska pesnica in avstrijska pisateljica!. Dnevnik, 27. avgust 2011, https://www.dnevnik.si/1042468294 (dostop 2. 3. 2021).
]Search in Google Scholar
[
Luthar, O., 2011. Misliti domoljubje = misliti s svojo glavo. V T. Petrović (ur.) Ugrabljena ljubezen: priročnik za pouk o domoljubju / Oteta ljubav: priručnik za nastavu građanskog vaspitanja / Abducted Love: Workbook for the Teaching about Civic Education. Založba ZRC, Ljubljana, 8–37.
]Search in Google Scholar
[
Obid, M., 2020. Jezik in identiteta pri Slovencih na avstrijskem Koroškem. V M. Šekli & L. Rezoničnik (ur.) Slovenski jezik in književnost v srednjeevropskem prostoru. Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, 37–48.
]Search in Google Scholar
[
Petrič, T., 2015. Če bi bila rojena v Španiji, bi bila španska pesnica: Cvetka Lipuš, pesnica. Pogledi 6 (12), 16.
]Search in Google Scholar
[
Pirjevec, D., 1978. Vprašanje o poeziji. Vprašanje naroda. Obzorja, Maribor.
]Search in Google Scholar
[
Prunč, E., 2008. “Ich entkleide mich der Sprache”: Jani Oswald als Migrant zwischen den Sprachen. V G. Vorderobermeier & M. Wolf (ur.) “Meine Sprache grenzt mich ab ...”: Transkulturalitat und kulturelle Ubersetzung im Kontext von Migration. Lit Verlag, Wien, Berlin, 147–166.
]Search in Google Scholar
[
Reindl, D. F., 2008. Language Contact: German and Slovenian. N. Brockmeyer, Bochum.
]Search in Google Scholar
[
Rupel, D., 1976. Svobodne besede: od Prešerna do Cankarja. Lipa, Koper.
]Search in Google Scholar
[
Sievers, W., 2016. Grenzuberschreitungen: Ein literatursoziologischer Blick auf die lange Geschichte von Literatur und Migration. V W. Sievers (ur.) Grenzuberschreitungen: Ein literatursoziologischer Blick auf die lange Geschichte von Literatur und Migration. Bohlau, Wien, Koln, Weimar, 10–39.
]Search in Google Scholar
[
Srienc, D., 2015. R. IDIOT/DE 17, 121.
]Search in Google Scholar
[
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zamejstvo. Portal GOV. SI, https://www.gov.si/podrocja/zunanje-zadeve/slovenci-zunaj-slovenije/zamejstvo/ (dostop 20. 2. 2021).
]Search in Google Scholar
[
Verč, I., 2010. Razumevanje jezikov književnosti. Založba ZRC, Ljubljana. Vidali, P., 2019. Ja, literatura včasih spremeni svet. Večer, 30. november 2019, https://www.vecer.com/ja-literatura-vcasih-spremeni-svet-10098066 (dostop 2. 3. 2021).
]Search in Google Scholar
[
Vižintin, M. A., 2014. Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost?. V A. Žbogar (ur.) Recepcija slovenske književnosti. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 503–512.
]Search in Google Scholar
[
Wischenbart, R., 1988. “Meine Art Leben und die roten Rosen sind zweierlei”: Karntner slowenische Autoren und Literatur. V V. Sima, V. Wakounig & P. Wieser (ur.) Slowenische Jahrbucher 1986–1988. Drava, Klagenfurt/Celovec, 139–154.
]Search in Google Scholar
[
Zadel, M., 2020. Transkulturnost v objemu nacionalizma. Annales ZRS, Koper.
]Search in Google Scholar
[
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Uradni list Republike Slovenije 43 (2006).
]Search in Google Scholar
[
Žigon, T., Kondrič Horvat, V. & Udovič, B., 2020. Vprašanja identitet, migracij in transkulturnosti: primer pesnice Cvetke Lipuš. Dve domovini / Two Homelands 51, 185–200.
]Search in Google Scholar
[
Žitnik Serafin, J., 2008. Večkulturna Slovenija: položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Založba ZRC, Ljubljana.
]Search in Google Scholar
