Uvod: Socioekonomski položaj ima pomemben vpliv na zdravje in vedenje, povezano z zdravjem. V Sloveniji se s področjem raziskovanja razlik v zdravju otrok in mladostnikov ter socioekonomskim položajem še nismo poglobljeno ukvarjali. V članku nameravamo raziskati povezanost med socioekonomskim položajem in izbranimi kazalniki samoocenjenega zdravja ter z zdravjem povezanega vedenja pri mladostnikih pri nas.
Metode: V raziskavi se uporablja kvantitativna metodologija, in sicer standardni mednarodni anketni vprašalnik; vključenih je bilo 5.130 11-, 13- in 15-letnikov. Vzorčenje je bilo naključno, stratificirano; enota vzorčenja je bila razred. Za analizo podatkov smo uporabili hi-kvadrat in logistično regresijo.
Rezultati: Analiza povezanosti socioekonomskega statusa in izbranih kazalnikov zdravja ter z njim povezanega vedenja kaže, da je socioekonomski status pomembno povezan z vsemi izbranimi kazalniki, vendar pa je povezanost večinoma šibka. Mladostniki iz družin z nizkim socioekonomskim statusom (v primerjavi z mladostniki iz družin z visokim socioekonomskim statusom) pogosteje slabše ocenjujejo svoje zdravje, so manj zadovoljni s svojim življenjem, manj pogosto uživajo sadje vsak dan, so manj pogosto telesno aktivni, pogosteje se ocenjujejo kot predebeli, si manj pogosto umivajo zobe in so se manjkrat poškodovali v zadnjih 12 mesecih.
Zaključki: Ukrepe za preprečevanje neenakosti v zdravju je treba načrtovati od politične do individualne ravni. Potrebni so populacijski programi in ukrepi, ki bodo krepili zdravje in varovalne dejavnike celotne populacije ter zmanjševali neenakosti, pa tudi posebni programi in ukrepi za otroke in mladostnike iz revnejših družin ter tudi njihove družine, ki jim bodo omogočili pravičen in enak dostop do aktivnosti in virov zdravega življenja.
