<abstract xml:lang="sl" xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">Izhodišča: Nekatere poklicne skupine so zaradi narave dela ranljivejše za razvoj poklicnega stresa, izgorelosti in psihofizičnih zdravstvenih težav. Cilj raziskave je bil opredeliti razlike v doživljanju poklicnega stresa ter proučiti sovpadanje zdravstvenih težav in izgorevanja pri zaposlenih v petih različnih poklicnih skupinah. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 258 udeležencev, zaposlenih v gradbeni, zdravstveni in v predelovalni dejavnosti, razvrščenih v poklicne skupine: delavci v proizvodnji (N=56 (20%), 56% moških), administrativno osebje (N=58 (20%), 18% moških), zdravstveni (N=65 (23%), 16% moških), tehnični (N=51(18%), 87% moških) in vodstveni kadri (N=55 (19%), 68% moških). Udeleženci so izpolnili vprašalnike o sociodemografskih značilnostih, zdravstvenih težavah, stresu na delovnem mestu (OSI) in o izgorelosti (OLBI). Rezultati: V primerjavi z drugimi poklicnimi profili so delavci v proizvodnji in zdravstveni kadri izražali največjo stopnjo stresa na delovnem mestu. Pri zdravstvenih delavcih so prevladovali viri stresa, povezani z visokimi delovnimi zahtevami in omejeno avtonomnostjo, pri zaposlenih v proizvodnji pa izpostavljenost škodljivim okoljskim dejavnikom. Najpogostejše zdravstvene težave so bile utrujenost pri 56,9% zdravstvenih in 50% proizvodnih delavcev, glavoboli in težave z vidom pri 51,8% proizvodnih delavcih ter bolečine v kostno-mišičnem sistemu pri 48,2% proizvodnih delavcih. Pri zdravstvenih in administrativnih delavcih je bilo največ statistično pomembnih povezav med psihofizičnimi zdravstvenimi težavami in izgorelostjo. Približno desetina zaposlenih v vseh poklicnih skupinah je kazala znake visoke izgorelosti. Zaključki: Zdravstveni kadri in delavci v proizvodnji so se v primerjavi s preostalimi poklicnimi skupinami izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu. Sopojavljanje zdravstvenih težav in izgorelosti je bilo najizrazitejše pri tehničnih in zdravstvenih kadrih.</abstract>

Izhodišča: Nekatere poklicne skupine so zaradi narave dela ranljivejše za razvoj poklicnega stresa, izgorelosti in psihofizičnih zdravstvenih težav. Cilj raziskave je bil opredeliti razlike v doživljanju poklicnega stresa ter proučiti sovpadanje zdravstvenih težav in izgorevanja pri zaposlenih v petih različnih poklicnih skupinah. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 258 udeležencev, zaposlenih v gradbeni, zdravstveni in v predelovalni dejavnosti, razvrščenih v poklicne skupine: delavci v proizvodnji (N=56 (20%), 56% moških), administrativno osebje (N=58 (20%), 18% moških), zdravstveni (N=65 (23%), 16% moških), tehnični (N=51(18%), 87% moških) in vodstveni kadri (N=55 (19%), 68% moških). Udeleženci so izpolnili vprašalnike o sociodemografskih značilnostih, zdravstvenih težavah, stresu na delovnem mestu (OSI) in o izgorelosti (OLBI). Rezultati: V primerjavi z drugimi poklicnimi profili so delavci v proizvodnji in zdravstveni kadri izražali največjo stopnjo stresa na delovnem mestu. Pri zdravstvenih delavcih so prevladovali viri stresa, povezani z visokimi delovnimi zahtevami in omejeno avtonomnostjo, pri zaposlenih v proizvodnji pa izpostavljenost škodljivim okoljskim dejavnikom. Najpogostejše zdravstvene težave so bile utrujenost pri 56,9% zdravstvenih in 50% proizvodnih delavcev, glavoboli in težave z vidom pri 51,8% proizvodnih delavcih ter bolečine v kostno-mišičnem sistemu pri 48,2% proizvodnih delavcih. Pri zdravstvenih in administrativnih delavcih je bilo največ statistično pomembnih povezav med psihofizičnimi zdravstvenimi težavami in izgorelostjo. Približno desetina zaposlenih v vseh poklicnih skupinah je kazala znake visoke izgorelosti. Zaključki: Zdravstveni kadri in delavci v proizvodnji so se v primerjavi s preostalimi poklicnimi skupinami izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu. Sopojavljanje zdravstvenih težav in izgorelosti je bilo najizrazitejše pri tehničnih in zdravstvenih kadrih.

Perceived Workplace Stress and Co-Occurrence of Health Problems and Burnout in Different Occupational Groups

Družbenomedicinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

Slovenian Journal of Public Health

Izhodišča: Nekatere poklicne skupine so zaradi narave dela ranljivejše za razvoj poklicnega stresa, izgorelosti in psihofizičnih zdravstvenih težav. Cilj...

Perceived Workplace Stress and Co-Occurrence of Health Problems and Burnout in Different Occupational Groups

Online veröffentlicht: 01. Okt. 2013

Seitenbereich: 292 - 303

DOI: https://doi.org/10.2478/sjph-2013-0030

This content is open access.